Kaj je atopijski dermatitis?
Atopijski dermatitis je kronična, nenalezljiva vnetna bolezen kože, ki se ponavlja in povzroča intenziven srbež. Dolgo je veljal zgolj za kožno obolenje, vendar je sodobna medicina pokazala, da imajo pri njegovem razvoju pomembno vlogo tudi imunski sistem in genetski dejavniki. Prej so strokovnjaki verjeli, da alergije niso ključni dejavnik, vendar se danes vse bolj prepoznava njihova vloga pri nastanku bolezni.
Kdaj se atopijski dermatitis prvič pojavi?
Najpogosteje se pojavi v zgodnjem otroštvu, večinoma po 3. mesecu starosti, lahko pa tudi prej. Kar 80 % primerov se razvije pred drugim letom starosti. Gre za kombinacijo genetskih predispozicij in vplivov iz okolja, bolezen pa se lahko izrazi v različnih oblikah, od blagih do zelo težkih. V zadnjih desetletjih se pojavlja vedno pogosteje, zlasti v industrializiranih družbah. Približno tretjina otrok preboli bolezen do pubertete, pri drugih pa se lahko nadaljuje ali ponovi kasneje v življenju.
Oblike atopijskega dermatitisa
Atopijski dermatitis se deli na dve glavni obliki:
- Ekstrinzična oblika: Prizadene 80 % bolnikov in je povezana z visokimi vrednostmi IgE protiteles, ki reagirajo na okoljske in prehrambne alergene. Potek bolezni je pri tej obliki kompleksnejši in težji.
- Intrinzična oblika: Pojavi se pri 20 % bolnikov, kjer vrednosti IgE ostajajo v mejah normale. Ta oblika je manj raziskana in njeni sprožilci še niso povsem znani, vendar je blažja v primerjavi z ekstrinzično obliko.
Pri obeh oblikah lahko pride do povišane eozinofilije.
Dejavniki tveganja
Med glavne dejavnike tveganja spadajo genetske mutacije (predvsem gena za filaggrin), dedna nagnjenost, mestni življenjski slog, uporaba antibiotikov in alkohola v nosečnosti, stres, debelost ter izpostavljenost onesnaženju. Dve glavni teoriji pojasnjujeta nastanek bolezni:
- Hipoteza kožne pregrade: Bolezen izhaja iz oslabljenega varovalnega sloja kože, ki izgublja vodo in postane bolj dovzeten za alergene ter mikroorganizme.
- Imunološka hipoteza: Atopijski dermatitis je posledica imunskega neravnovesja, kjer prevlada vnetje, kar vodi do povečane tvorbe IgE protiteles in povečane občutljivosti.
Potek atopijskega dermatitisa skozi življenjska obdobja
- Pri dojenčkih: Pogosto se pojavi po tretjem mesecu starosti, s spremembami na licih, čelu, lasišču in za ušesi. Območje pleničk navadno ostane nepoškodovano.
- Pri otrocih (2–12 let): Izpuščaji se pojavljajo v pregibih komolcev, kolen, na obrazu in vratu. Koža postane zadebeljena, suha in pogosto srbeča.
- Pri mladostnikih in odraslih: Bolezen pogosto prizadene komolce, kolena, obraz in vrat. Koža je lahko hrapava, pordela in nagnjena k vnetjem. Pogosto se razvijejo tudi pridružene bolezni, kot so astma, alergije in avtoimunska vnetja.
Spremljevalna stanja
Atopijski dermatitis pogosto spremljajo seneni nahod, astma in alergije na hrano, kar skupaj tvori t. i. atopijski marš. Velik delež otrok z atopijskim dermatitisom razvije tudi druge alergijske bolezni, pri nekaterih pa so dokazane alergije na pogoste prehranske alergene, kot so mleko, jajca, pšenica in soja.
Zaradi vsega tega danes atopijski dermatitis ni več obravnavan zgolj kot lokalna kožna bolezen, temveč kot kompleksna sistemska motnja s pomembnimi genetskimi in imunološkimi dejavniki.